Predstavitev

Vinogradniško vinarsko posestvo CONSTANTINI DUŠANA in PATRICIE HUMAR se nahaja  v vinorodnem okolišu Goriških brd. Vinorodni okoliš je umeščen v severni del mediteranskega predela. Rodbina prideluje vino po pisnih virih od leta 1680, kar omogoča povezavo tradicije s sodobnim pristopom.

Vina Constantini povzemajo edinstvene arome in okus iz vinogradov izbranih leg, eocenskega laporja in peščenjaka ter mikroklime – mikro terroirja. So preplet dolgoletnih izkušenj in znanja. Poudarek je na nižjih hektarskih donosih, kar zagotavlja izbrano, koncentrirano in z ekstrakti bogato grozdje.

Vinska klet je urejena s sodobnimi napravami. Rdeča vina zorijo v hrastovih sodih naravno in v optimalnih pogojih podzemne kleti. Pri pridelavi in donegovanju vina uporabljamo minimalne posege in vina tako ohranjamo naravna. Vina so izredno kakovostna, bogata na telesu ter prefinjenega in obstojnega okusa. Vsebujejo svežino usklajeno s kompleksnimi aromami in mineralno noto.

Vinogradi

Vinogradi so zasajeni na izbranih legah slovenskega in italijanskega dela Brd – DOC Collio Goriziano. Tla so nastala na eocenskih flišnih usedlinah in nudijo zelo dobro rastišče za vinsko trto. Pobočja vinogradov so terasasto obdelana in izpostavljena soncu z južne strani. Bližina morja, ki je v povprečju oddaljeno le dvajset kilometrov, vpliva na manjše letne temperaturne razlike in ohranja prijetno mikroklimo.  Bližina morja ustvarja posebne razmere, odboj sonca od površine morja učinkuje kot dvojna osončenost. Prodor zraka je različen: z juga prodira topel zrak z Jadranskega morja, zadnji obronki Julijskih Alp pa dovoljujejo le rahel prehod hladnih zračnih mas s severa. Poletne noči ohlajajo sape iz smeri Alp, kar ugodno vpliva na oblikovanje kislin in aromatičnih snovi v grozdju.

Pridelek grozdja je omejen na 1 do 1,5 kg na trto. V medsebojnem sožitju vinograde obkroža akacija in bezeg, kar naravno dopolnjuje okus in vonj vina.

Bele sorte grozdja: sivi pinot, chardonnay, sauvignon in zeleni sauvignon so zasajene na J in JV legah. Tla: fliš eocenskega izvora (lapor in peščenjak). Na lapornatih in ilovnato-peščenih tleh ter ilovici eocenskega izvora so zasajeni vinogradi rdečih sort: cabernet sauvignon, cabernet franc in merlot. Ekspozicija: J, JV in JZ – dispozicija lege proti morju. Prsti vinogradov so sestavljene iz slojevitega laporja, peščenjaka in ilovice eocenskega izvora - fosiliziranimi morskimi praživali z imenom numulit.  Nastale so pred 200 milijoni let v morju, ki je takrat prekrivalo to območje. 

To spletno mesto zaradi boljšega upravljanja in brskanja po njem uporablja piškotke (cookies). Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več informacij